2002


MANIFEST
Povečano povpraševanje in povečana kupna moč je privedla do velikih sprememb v odnosu do materije oz. splošnih kulturnih odnosov. Potrošništvo se je v kratkem času zajedlo v vse pore družbe. Z družbenimi spremembami je ''mutirala'' tudi umetnost. Potrošnikova percepcija se je zreducirala na hiper ekonomično vrednotenje količinskih in fizikalnih enot glede na ceno. Potrošnik razmišlja, komunicira in občuti instantno, zanima ga količina nasproti kvaliteti, oži se mu časovno polje…percepcija je plitka, skoncentrirana na površini objekta.
Potrošnik postaja uniformirana blagovna ikona sestavljena iz mozaika blagovnih znamk, njegova svoboda je ovrednotena glede na njegovo kupno moč. Hitrost osvoboditve je odvisna od višine prilivov na bančnem računu oz. zmožnosti najemanja kredita. Potrošnikove želje so strateško negovane v marketinških klanih globalnih korporacij. Veliki monopolni sistemi nas ''dresirajo'' s kozmetičnimi izdelki in nepotrebnimi navadami ter drugo navlako v naivne in požrešne državljane. Osreči nas čim več količine za čimmanj sredstev; t.i. potrošniška logika postaja naša temeljna vrednota za banalna in tudi bistvena življenjska vprašanja.
Globalni monopolisti imajo s pomočjo uveljavljenih blagovnih znamk vse večji vpliv na kulturne navade prebivalstva nasproti državnim voditeljem, državnim simbolom, verskim voditeljem in verskim simbolom.
Glede na shemo Struktura množičnosti in povpraševanja po umetnosti v 21. stoletju nas skozi našo ''potrošniško logiko'' zanima predvsem vloga in prostor vizualne umetnosti v razmerju do novo nastajajočih korporacijskih monopolnih sistemov.
globalheART sistem je prvi model komunikacije med paleto umetniških strategij in monopolnim sistemom. Kompleksnost problema je ponazorjena na shemi Strategije umetnika v monopolnih družbah 21. stoletja.
Izrazna svoboda je najvišji predpogoj za umetniško delovanje. Več kot si želi sodobni umetnik izrazne svobode v svetu monopolnih družb, več kapitala potrebuje. Kapital je abstrakcija v gibanju. Umetnik trguje z intelektualnim kapitalom – »software-om« z monopolistom kot
nosilcem obstoječe infrastrukture – »hardware-a«. Umetnik, ki deluje v monopolističnih poslovnih okoljih, mora obvladovati ekonomsko teorijo in prakso. Sodobni umetnik, ki načrtuje digitalne sisteme znotraj trgovskih središč je umetnik-inženir, umetnik-ekonomist, umetniksociolog, povezovalec znanj, multidisciplinarni producent. Če umetnik ne obvladuje sam vseh znanj, mora sodelovati s strokovnjaki, vendar se mora kljub temu izobraževati, da lahko uspešno koordinira tim.
Umetnik mora v monopolnih sistemih, ki so organizacijsko do potankosti izdelanimi, delovati sistemsko. Strateški reformist ima izdelan takšen umetniški sistem, ki v sodelovanju z monopolistom ohranja njegovo izrazno avtonomnost. Strateški reformist kompenzira atraktivno
dejavnost za osnovno sistemsko delovanje sistema. V tem simbiotičnem odnosu imata obe stranki pozitivne učinke.
'Staromedijska avangarda 20. let je uvedla nove oblike, nove načine, kako predstaviti resničnost, in nove načine, kako videti svet. Novomedijska avantgarda se nanaša na nove oblike obravnave informacij in ravnanja z njimi. Njene tehnike so hipermediji, podatkovne zbirke, iskalniki, iskanje podatkov, obdelovanje podob, vizualizacija in simulacija.'

V sodelovanju z Sašom Sedlačkom / In collaboration with Sašo Sedlaček

NASELJENA REKLAMNA SKULPTURA
fotomontaža / photomontage
 
Sad razmišljanj kako kot sodobni umetnik prodreti v velikih nakupovalnih centrih je realizacija več konceptualnih modelov t.i. naseljenih reklamnih skulptur.
Umetnik naj bi znotraj atraktivnih reklamnih panojev organiziral prostor kot atelje oz. razstavni prostor in tako v simbiozi z monopolistom ohranil svoj družbeni namen v novonastalem urbanem fenomenu velikih trgovskih centrov. Simbiozno razmerje naj bi predstavljala atraktivna zunanja podoba, ki bi monopolistu godila, umetnik pa bi na drugi strani pridobil osvobojeno ozemje za produkcijo in prezentacijo svojih izjav.

V sodelovanju z Sašom Sedlačkom / In collaboration with Sašo Sedlaček

ORG I
apnenec Kanfanar, 150x70x70cm, Vrsar, Hrvaška / Limestone Kanfanar, 150x70x70cm, Vrsar, Croatia

FOTO ALBUM / PHOTO ALBUM:

NENEBIT 
video-web aplikacija, 0' 29'' 
 
Video loop kot nikoli izpeljana web aplikacija v kateri mehanska živalca ob obiskih spletne strani živi in umira . 0=∞
Boštjan Kavčič

CUBOT
video, 0' 54''
 
Cubot je interaktiven robot, ki se v interakciji z opazovalcem žačne tresti in posledično nekontrolirano premikati po prostoru.
Instalacija je metafora geopolitičnega sistema, ki se razvija v nevarnih in nepredvidljivih smereh.
Boštjan Kavčič

ROMBOT 1.0 & Terror Zone
video-performance, 0' 55'' 

Obiskovalec razstave postane interaktiven soudeleženec instalacije Terror zone. Pribljiža se fragmentu gnezda ujetega mehanskega pajka – robosapiensa, ki v stiski pobija jajca – lastne mladiče. Interakcija med človekom in robosapiensom je silovita, kaotično gibanje in hrup izražata stisko stroja, ki mečka svoje potomce.
Interakcija je metafora za globalno dogajanje ključnih političnih akterjev, ki v imenu dobička brutalno teptajo mednarodne zakone in temeljno človeško etiko. (NATO v Afganistanu...)
Boštjan Kavčič

GAME OVER
video, 2' 13''

KAJ JE OSTALO OD ZADNJE VEČERJE? / WHAT'S LEFT FROM THE LAST SUPPER?
avdio sculpture, 0' 42''

Kader straniščne školjke iz katere se sliši človeško prehranjevanje.
Boštjan Kavčič

OBLEKA IN STROJ / DRESS AND MACHINE
video, 2' 08''

Comments