2008


IN / OUT
9'09'' video loop, DV PAL Quick Time Movie, 2008
FESTIVAL VIDEO DIA LOGHI Torino, Italija / Italia
15 - 17. december 2008

Video je zaradi svoje gibljivosti slike in nasičenosti tako z informacijami in pristopi, morebiti še bolj zgovoren kot klasične oblike umetnosti. Lahko bi rekli, da je video »diskurz psihe«. Delo nezavednega, proizvajanje fantazij in erotična komponenta želje je prisotna v vseh človekovih dejavnostih tudi v konzumiranju video umetnosti.
Videodelo z naslovom IN/OUT analizira in traumatizira prehranjevalni proces določene kulture in njenega vpliva na širše okolje. Kulinarika kot kulturni fenomen se v delu posebej obravnava kot usodno ponavljajoča se brezizhodna nevrotična naravnanost populacije. Prehranjevalna rutina kot intimna vsakodnevna percepcija kolektivnega nezavednega se zrcali v posameznih nezavednih gestikulacijah ozaveščenih v sekundarnih povratnih ciklih videodela. Duhamorna časovna zveza se zaradi banalnosti opravila v opazovalcu zasidra efektivneje kot direktni marketing grobe provokacije ali manipulacije.

Due to the moving quality of its image and saturation of information and approaches, video is perhaps even more eloquent than classical forms of art. We could say that video is the “discourse of the psyche”. The work of the unconscious, production of fantasies and the erotic components of desire are present in all human activities, also in video art consumption. The video piece entitled IN/OUT analyses and traumatises upon the feeding process of a certain culture and its influence on the wider environment. Cuisine as a cultural phenomenon is specifically addressed in the work as a fatefully repetitive and hopeless neurotic focus of the population. The feeding routine as an intimate everyday perception of the collective unconscious is mirrored in individual unconscious gesticulations made conscious in the secondary returning cycles of the video piece. The dull temporal connection is more effectively anchored in the observer due to the banality of the performed task than the direct marketing approaches of rough provocation or manipulation.

Boštjan Kavčič

KOM ORG IX / COM ORG IX
ARHIPELAG - 3. mednarodni festival sodobne umetnosti 
Trg Evrope Nova Gorica
25. – 29. september 2008
 
Kompozicija prodnikov KOM. ORG. IX predstavlja notranjo indentiteto Nove Gorice. Petkraka vrtnica povezuje vertikalno središčno os kraja s horizontalnim poljem širšega prostora. Linearnost arhitekturne krajine in urbane zavesti kompozicija organizma IX oplaja s cikličnostjo. Kompozicija organizemIX integrira pet prepletajočih se sil v višjo celoto in presega delitev na tam in tukaj. Soški prodniki so namenoma prinešeni z višje ležečega posočja z namenom poživitve mesta s spominom na bistro hči planin.

Boštjan Kavčič
 
 
Arhipelag - mednarodni festival sodobne umetnosti. Namen festivala Arhipelag je preseganje meja v vseh pogledih, saj ne povezuje samo ustvarjalcev iz obeh Goric, ampak privablja v svoj krog tudi umetnike iz drugih držav. V Arhipelagu ohranja vsak ustvarjalec svojo identiteto. Pomembno je le ustvarjanje, potreba po nujnem in brezkompromisnem izražanju idej. Na letošnjem festivalu se bo predstavilo 61 ustvarjalcev iz devetih držav: Slovenije, Italije, Švice, Nemčije, Hrvaške, Srbije, Turčije, Nove Zelandije in Avstrije. Njihova dela bodo na ogled na šestih različnih lokacijah na obeh straneh meje.
 
Arhipelag - international festival of contemporary art. The purpose of the archipelago is to go beyond the boundaries and in all directions. The festival not only unites the artists of Gorizia and Nova Gorica, but in their circle also welcomes artists from other countries. Each artist keeps his identity. Only the act of creating and the need to express their ideas without compromise count.
This will alllow 61 artists ftom nine countries: Slovenia, Italy, Switzerland, Germany, Croatia, Serbia, Turkey, New Zealand and Austria to exhibit their works on six locations, located on both sides of the border.

FOTO ALBUM / PHOTO ALBUM:


OSVOBODITEV / DELIVERANCE
The One Minutes 2008, One minute of freedom 
Mednarodni festival enominutnega videa / International One Minute Video Festival
Amsterdam and the Beijing 


ORG VII
Apnenec Lipica / Lipica Limestone, 20x36x40cm
Stara vera - slovansko izročilo
Galerija Idrija
23.9. – 10.10. 2008
 
Bistvo osnovnega kozmološkega mita - mita o večnem vračanju je v vračanju iz kaosa v harmonijo, simbolnem vračanju v središče sveta ”axis mundi". Axis mundi - os sveta, je simbol celovitosti: stična os zemlje, nebes in podzemlja. To je prostor svetega; prostor absolutne resničnosti in je hkrati središče človeškega bitja.
Prihodnost človeštva mora preoblikovati predvsem nova kultura sobivanja kot kulturna evolucija in duhovna emancipacija sodobnega človeka in zadeva nove pristope prav na vseh področjih človekovega delovanja, od politike, gospodarstva, človekovih pravic, znanosti, medicine, šolstva do družbenih ved, v katerih je na prvem mestu poudarek na kulturni avtonomiji lokalnih skupnosti in duhovni afirmaciji  človeka kot simbiotskega bitja v najširšem smislu.
Organizmi so sozvočje sil, ki predstavljajo moj oseben odnos kot obred iskanja notranjega in širšega socialnega sozvočja. Spontano se pojavljajo od leta 2002 z namenom harmoniziranja notranjih in zunanjih neravnovesij in spajanju mikro in makrokozmosa. Organizem VII integrira trojstvo - tri prepletajoče se sile v višjo celoto in presega delitev na tam in tukaj - organizmi so vedno to in ono hkrati. Pri organizmu VII sem se prvič zavedal pomena njegovega dna in mu za razliko od prejšnjih organizmov posvetil pozornost, tako da odpade delitev - orientacija na zgoraj in spodaj.

Boštjan Kavčič


Stari Slovani so se počutili nemočne pred mogočnimi silami narave, pred skrivnostjo dneva in noči, pred spremembami letnih časov, pred luninimi menami. Rabili so nekaj, kar bi jih opogumljalo. Ustvarili so božanstva, se jim prepustili na milost in nemilost, jih naselili v oblake, zemljo, gozdove, na žitna polja, v hleve in hišo. Nastala je slovanska mitologija – Stara vera.
Miti niso nič drugega kot zgodbe, ki razlagajo zakaj je svet takšen kakršen je. Človek si je pač vedno želel razložiti nerazložljivo. In potreba po mitu je bila univerzalna, kar dokazujejo podobnosti različnih mitologij v kulturah, ki niso imele nobenega stika in so živele daleč vsaksebi.
Umetnost in mitologija sta vedno tesno sodelovali. Ko so miti postali del religioznega sveta so postali nerazdružljivi s plesom, z glasbo in z likovno umetnostjo. Slednja je poleg ustnega izročila dobila poslanstvo večnega ohranjanja mitologije – stare vere. Spomnimo se na znamenite jamske poslikave, na Stonehenge, majcene kipe žensk –boginj plodnosti (najbolj znana med temi, Willendorfska Venera, je bila najdena v naši neposredni bližini, v avstrijski vasici Willendorf), na slovenskih tleh pa na situlo iz Vač ali na Krkovški kamen. To je bil čas, preden je nastopilo pokristjanjevanje, preden je bila stara vera proglašena za pogansko. Resda se je potem mitologija v srednjem veku umaknila iz življenja ljudi in iz umetnosti. Toda nekaj tisočletij človeške zgodovine se ne da izbrisati čez noč in v umetnosti se je spet pojavila že v renesansi, ki je ljubila mitološko motiviko. Potem pa je le še z nekaj prekinitvami ostala priljubljena tematika likovnih ustvarjalcev vse do današnjega dne, ko jo pri življenju poleg umetnosti ohranjajo tudi pravljice in ideologije. Alenka Goljevšček pravi, da je mitologija preteklost, ki ni pretekla. Obenem nam je oddaljena in nam je blizu, saj živi v nas, v naši domišljiji. Je skrivnostna, zato nas privlači. Privlačna pa nam je tudi zato, ker se k njej lahko zatečemo pred nečloveškim znanstvenim in tehnološkim napredkom katerega žrtve postajamo. V podzavesti se sprostimo in pozabimo na nenehno hitenje današnjega sveta.
Likovne stvaritve na tej razstavi vam pomagajo pobegniti pred kvadratom, linearnostjo in minljivostjo v svet kroga, harmonije, večnega vračanja in povezanosti z naravo. Spoznali boste, da tam želimo biti, da domišljija kljub napredku še vedno biva v nas in kroji naše želje in sanje.
Likovni ustvarjalci so imeli različne vzgibe ko so prvič pristopili k delom, ki so nam jih postavili na ogled. Nekateri so staro vero našli v mitoloških motivih, drugi v naravi in njenih elementih, tretji pa so jo poiskali v sebi, v ideji o večnem vračanju. Pogosto boste zato naleteli na krog, ali pa kakšno drugo obliko, ki nima ne začetka ne konca. Po drugi strani pa boste osvežili znanje o slovanskih božanstvih in drugih mitoloških bitjih. Perun ali gromovnik je bog nevihte, strele, vpliva pa tudi na rodovitnost polj. Vesna je boginja pomladi, njej v čast so žene plesale in se odele v obleko iz cvetja in listja, Mokoš je z drugimi besedami mati Zemlja, Rusalke prelepe vodne vile, Kresnika, boga sonca boste našli v motivu kresne noči, ki jo še danes praznujemo na najdaljši dan v letu.
Če se pomudimo še malo pri materialih in tehnikah, boste sami kaj kmalu ugotovili, da jih je mnogo. Kamen, les, platno, fotografija, olje, akril, pastel, tuš, mešane tehnike in še bi lahko naštevali. Umetniki so pač v roke vzeli tisto, kar jim je najbolje služilo, da so lahko izrazili svojo mitološko zavest in jo v interpretacijo ponudili vam gledalci, ki vam bo njihova vizualna ponazoritev dodala dimenzijo v razumevanju mita.
Naj si za konec sposodim misel enega od avtorjev, ki vas bo spodbudila, da boste naravo spoštovali kot so jo spoštovali naši predniki, stari Slovani: »Zemlja ima spomin, opazuje nas v svoji večnosti.. Nas, ki smo tako polni sami sebe, in se zdimo krona stvarstva in gospodarji narave.« Naj vam bo torej ta razstava v spomin in opomin.

Ana Sever Božič

FOTO ALBUM / PHOTO ALBUM:


ORG VIII
Rosso Portugalo,18x39x45cm
12. Slovenska kiparska razstava: Figura kot kip, kip kot figura / 12th Slovenian Sculpture Exhibition: Figures as Statues, Statues as Figures
Ljubljanski Magistrat / Ljubljana Town Hall
3. - 23. september 2008

Čeprav je kip od nekdaj vezan na predmet ali figuro in je kip tudi umetniška figura in čeprav ob besedi figura najprej pomislimo na človeško postavo, pa so, kakor kažejo tudi sodobne kiparske razstave in intermedijski dogodki, stvari dosti bolj zapletene. Umetniki danes razumejo figuro v najširšem smislu od konkretne v materialu upodobljene oblike do abstraktnega pojma. Ta širina izvira iz etimologije glagola fingere, ki hkrati pomeni oblikovati in hliniti, kar se ujema s platonistično idejo, da je umetnost umetnost le takrat, ko prevara čute. Kiparska figura torej ni človeška figura in ni abstraktni predmet, lahko pa hlini da je eno ali drugo. S tem pa obvlada vse razsežnosti, konkretne, domišljijske, sanjske in virtualne in sega od odlitka po človeškem telesu, ki se kaže kot figura kipa, do dematerializiranega kipa, ki je še vedno kip v toliko, v kolikor ga kot takega označuje retorična figura. Mitološka mojstra Dedal in Pigmalion sta svoje kipe znala narediti tako realistične in verodostojne, da so oživeli, kiparska figura je postala človeška figura. Zato je Platon svetoval, da bi bilo treba mimetično upodabljanje v idealni državi prepovedati, saj je absolutna ideja vedno prekrita in torej ni na razpolago neposrednemu dojemanju. Naš čas je daleč od antičnih idealov, ni koherenten, ampak defragmentiran, dekonstruiran, zato tudi kip ne more biti več samo podoba človeške figure. Kar so bili nekoč
njegov podstavek, oprava, oprema ali napis pod njim je lahko danes figura kipa, nekdanja figura kipa pa je njegov okvir. Postavlja se vprašanje, ali je (človeška) figura še v kipu? In če je, kaj jo tam naseli, avtorjevi dotiki in oblikovanje materiala, njegova ideja, digitalizacija ali še kaj drugega?

prof.dr. Jure Mikuž 
selektor Slovenske kiparske razstave 2008

Boštjan Kavčič - Odkupna nagrada KD Group d.d.



FOTO ALBUM / PHOTO ALBUM:


ITINERARY SYMBIOGARDEN
IETM Ljubljana, skušnja svobode / rehersing freedom
15 - 18 May 2008

Kultura je tudi hortikultura. Predstavljen bo fenomen slovenskega vrtičkarstva (tudi v mestih) in projekt Symbiogarden, ki je prototip arhitekture za gojenje rastlin v mestih. Ogled vrtičkov lahko postane tudi praktične narave, vsak bo lahko tudi malo segel v zemljo.
 
Culture is also horticulture. The phenomenon of Slovene gardening will be introduced (also city gardening) as well as the project Symbiogarden, which is an architectural prototype for raising plants in the city. The tour of the gardens will also have a practical aspect: participants will have a chance to dig into the soil.

več: 

Comments