2010

BOŠTJAN KAVČIČ ORG

21. 9. 2010 – 31. 10. 2010

Galerija Ivana Groharja,

 Škofja Loka


Kiparstvo Boštjana Kavčiča se v seriji ORG spogleduje s časom in prostorom prazgodo
vinskih, megalitskih pokrajin. Tudi v njegovi najnovejši postavitvi, posebej prilagojeni 
prostoru Galerije Ivana Groharja skušajo njegovi kipi priti do tako preprostih in čistih 
oblik, kot bi jih oblikovala narava sama; zlizalo morje, spihal veter...Spominjajo na 
nekakšne organizme ali pa na fosilne ostanke. In to je tudi eno izmed avtorjevih vodil: 
približati se, kolikor je le mogoče prvinskemu, tako v obliki, kot tudi v materialu. Iz seči
šča vsega tega pa se gledalcu izlušči tudi samo vsebinsko jedro postavitve, povezano 
z iskanjem vezi in načinov, kako preko kipa-rstva doseči izgubljeni svet primarnega in 
z njim neko ne-prostorskost onkraj realnega časa. Cikel ORG predstavlja hkrati tudi 
Kavčičev najintimnejši stik z notranjim jazom, torej še z enim elementom prvinskega, 
ki ga je avtor želel predstaviti v Groharjevi galeriji tudi zato, ker prav ta prostor deluje 
zelo intimno, kot votlina ali maternica; je kot nalašč za njegove organizme, ki so kot 
nekakšna bitja.

Boštjan Kavčič se ne umika sodobnemu času, pravzaprav že hiter pregled njegovih 
preteklih projektov pove, da avtor del svojega ustvarjanja uresničuje prav v svetu 
sodobnih medijev, saj se ukvarja tudi z digitalno animacijo in uporablja sodobna 
virtualna orodja za konstruiranje lastnih idej. Toda prav ta svet, ki ga po eni stra
ni privlači, ga hkrati tudi odbija v tisti drugi, izginjajoč svet. Skok iz virtualnega v 
neposreden stik z golim, surovim, naravnim materialom kakršen je kamen, mu tako 
pomeni neko ustvarjalno ravnotežje, znotraj katerega se lahko kot kipar optimalno 
giblje. Njegov kiparski cikel ORG je nastal prav iz konteksta tega preskoka. V tem 
primeru preskoka »nazaj«. Kavčič skuša kamen večinoma ročno obdelati, saj prav 
skozi interakcijo z njim išče pristno vez s samim seboj. Kamen zahteva skoncentrirano 
pozornost za razliko od virtualnega, ki našo pozornost razprši. Obdelava kamna je 
zanj religiozen obred, ki se pojavi samo pri izdelovanju, ko organizem zaživi se ta 
vez izgubi. Uporablja arhaične polžaste oblike, ki spomnijo na fosile tako kot vsa 
spremljajoča scenografija v katero postavi svoje kose. Vendar ga ne zanima fosilnost 
kot taka, pač pa iskanje (izgubljenega) življenja v neki izumrli pokrajini, kjer ni sledu 
sodobnega človeka. Od tod vse to iskanje ravnovesja in pretoka sil skozi napenjanja 
volumna kipov, vse te luknje, ki so kot prehodi med snovnim in nesnovnim. Kavčič 
svoje kipe razume kot nekakšne makete, ki bi si jih želel nekoč videti tudi na prostem, 
v megalitskih dimenzijah.

Kavčič kiparstvo razume kot resno Delo! hkrati pa to resnost kombinira s parodijo, tudi na račun (ne/smisla) lastnega dela, saj tam, kjer gre najmanj pričakovati, raztopi poetičnost v ironijo. Ukvarja se namreč tudi z iskanjem nesmislov v našem življenju in s projiciranjem njih v umetniške kontekste. Rad uporablja zlasti princip prenosa učinka verbalne dobesednosti v material kot metaforo za paradokse, ki vladajo našemu življenju. tako je kombinacija oblike kolesa in trikotnega »podstavka – zavore« Oko in duh časa pod njim nekakšna metafora za magični skok v čas kamene dobe - tako hipen, da se še urbano cviljenje avtomobilskih zavor v trenutku razplasti v dobesedno ironijo in okameni, »nazaj« v kamen. Kot bi se znašli v deželi iz kultne risanke »the Flintstones«. tako njegovi kipi, ki izgledajo v svoji klasičnosti že kakor čudo v našem času, prav zaradi izpostavljanja skorajda že mrtvega kiparskega jezika delujejo v vsej svoji resnosti tako privlačno tuje. Parodija pa je tisti kiparski desert, ki nepričakovano a hvaležno »zmoti« njihovo nevsiljivo tiho prisotnost.


Učinek paradoksa in mešanja kontekstov daje Kavčičevemu kiparstvu, ki diši po načelih zmernega modernizma, značaj postmodernega zaradi umestitve vseh teh kamnitih kosov v neko konstruirano, prostorsko scenografijo. Slednja vzpostavi občutek nekega teritorija z situacijami, ki gradijo zgodbo. S tem se Kavčičevo kiparstvo odpira sodobnemu gledalcu in omogoča, da tradicionalen kip na svež način komunicira z okoljem. Kip že dolgo ni več le nek monoliten kos materiala, ki nenehno niha le nekje med abstrakcijo in figuraliko. Ko konec 70. let 20. stoletja takratna generacija slovenskih kiparjev (Vodopivec, Sambolec…) zavrže okostenela, tradicionalna akademska načela, se slovenskemu kiparstvu odprejo nove širine, ki ga popeljejo iz oklepa modernizma.

Kip prestopi v polje drugih medijev, se razširi v prostor in v kontekst vsakdana, presprašuje se kiparsko delo, dovoli se parodijo, ironijo, reciklira se modernistične in vse druge pretekle umetniške izkušnje itd. Danes lahko na podlagi teh izkušenj nastajajo novi kiparski svetovi, hibridni ali/in pa spet čisti, kakršni so tudi Kavčičevi ORG-an-izmi, katerim lahko paralele najdemo tudi v nedefiniranih, skoraj nadrealnih organskih oblikah iz pozabljenih svetov, na primer pri kiparjih kot sta Kracina in Frlic. Sicer pa so avtorjevi organizmi, kot sam pravi, razpeti predvsem nekje med kameno dobo in maketami danes še nerealiziranih inteligentnih genskih organizmov. Kavčič se tako z eno roko dotika prazgodovinskega sveta iz časa Stonehenga, da bi dosegel najbolj možno preprostost, naravnost in zato brezčasnost in tako kipe naredil kot markerje te pozabljene krajine, h kateri so se zatekali že modernisti (Brancusi,Moore). tiplje in pretaplja signale hektičnega urbanega življenja nazaj v meditativne udarce dleta ob kamen. Z drugo roko pa se dotika kamna preko stroja, kajti zaveda se, da brez teslinega izuma izmeničnega motorja in ostalih kasnejsih izumov, marsikaj danes ne bi bilo možno. tudi črte ne, ki plastijo površinskost avtorjevih organizmov, saj so s resnici sledi diamantnih brusov kotnega brusilnika. Avtor zavestno sprejema svojo dobo in vse kar prihaja z njo. tako ne beži ne v en, ne v drug čas, obdan z izkušnjami obojega se želi približati preko kiparstva »zgolj« k samemu sebi in k izvoru življenja.


BARBARA STERLE VURNIK



FOTO ALBUM / PHOTO ALBUM:

ONOLIT / ONOLITH
Mešana tehnika / Mixed media, 36x16x8cm
14. Slovenska kiparska razstava: Knjižni spomeniki / Sculptural monuments to the book
1. - 22. september 2010, Ljubljanski Magistrat / Ljubljana Town Hall

...pa tudi podobe drugih znamenj kot nosilcev smisla ali nesmisla. O teh vprašanjih posebej razmišlja kipar Boštjan Kavčič, ki je knjigo spremenil v objekt svoje diplomske naloge, ta pa hkrati funkcionira kot sestavina v škatlo položenega kiparskega "diptiha" in nakazuje, kako se šolanje kiparjev preveša od prizadevanj po obvladovanju obrti do razglabljanja, ki postaja že neke vrste nekonsistentna filozofija ter zanika celo nujnost fizičnega avtorskega delovanja; kipar namreč pojasnjuje, da je bila njegova zamisel izdelana "pri kamnoseku s pomočjo natančnih strojev, saj je danes nesmiselno tekmovati v ročnem delovanu z njimi".
Milček Komelj, odlomek Kiparski spomeniki knjigi

FOTO ALBUM / PHOTO ALBUM:

ORGXIII

apnenec Lipica, 

64x64x6cm / Lipica limestone, 

64x64x6cm


FOTO ALBUM / PHOTO ALBUM:


ORG XII
Calacatta Gold marmor, 36x36x5cm

ORG XI
Repen limestone, 14x21x36cm
 / apnenec Repen, 
14x21x36cm

FOTO ALBUM / PHOTO ALBUM:


ORG X
marmor Carrara, 
23x23x25cm / Carrara marble, 
23x23x25cm

FOTO ALBUM / PHOTO ALBUM:


TOPINAMBUR V AKCIJI! / JERUSALEM ARTICHOKE IN ACTION!
akcija - analiza - plakat / action - analysis - poster
MLADI LEVI - mednarodni festival / international festival, 20-30.8.2010, Ljubljana

IZSLEDKI ANALIZE TOPINAMBURJA
Boštjan Kavčič od leta 2001 aktivno deluje na področju vrtičkarstva v mestih. 
Na Mladih levih se nam je pridružil že lansko leto z vrtno inštalacijo Vrtni park na enem od parkirišč Prostorož09_ulica. 
Letos bo na podlagi primerjave posajenega topinamburja v Ljubljani in Kamniku predstavil analizo toksinov in prehranskih vrednosti v mestu gojene hrane.

FINDINGS OF THE JERUSALEM ARTICHOKE ANALYSIS
Participation of a sculptor Boštjan Kavčič in the previous Mladi levi festival with a garden installation on one of the parking lots in the framework of Prostorož_09: Ulica project led to this year’s project. 
Mr Kavčič will present his findings related to the toxins analysis and nutritional value of the food grown in the city on the basis of a comparison performed between the planted Jerusalem artichoke in Ljubljana to that planted in Kamnik.
Ċ
Boštjan Kavčič,
Sep 24, 2010, 12:36 PM
Comments