2012

ORGanizmi
samostojna kiparska razstava
galerija Knjižnice Cirila Kosmača Tolmin
6. 12. 2012 - 11. 1. 2013

Ustvarjalno delo Boštjana Kavčiča, ki je po študiju kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje magistriral še iz videa in novih medijev, je razpeto med klasično kiparstvo in ustvarjanje novomedijskih projektov ter videa. Bil je eden prvih slovenskih avtorjev, ki se je leta 2002 lotil konstrukcije primitivnih robotov, sestavljenih iz recikliranih materialov (Rombot 1.0, Cubot 2.0), istega leta pa je začela nastajati tudi njegova najobsežnejša kiparska serija z naslovom ORGanizmi, ki šteje (trenutno) dvajset kamnitih kosov, med katerimi zasledimo tudi nekaj javnih skulptur. Prvi vtis, ki ga dobimo ob stiku z ORGanizmi, je avtorjeva želja po kreiranju preprostih, elementarnih, izrazito senzitivnih oblik, ki so osnovane na njegovi osebni mitologiji. Nekatere skulpture pravzaprav obujajo spomin na starodavne fosilne forme, ki jih je izoblikovala narava, pa vendar ne moremo reči, da so kipi povsem brez družbenokritičnih referenc. Ob detajlni analizi avtorjevega dosedanjega opusa – tako njegovih novomedijskih in video del kot tudi projektov s poudarjeno ekološko noto, kot je denimo Vrtnarimo! (2007), s katerim spodbuja k trajnostnemu načinu življenja – zaslutimo, da je bil primarni vzgib za nastanek pričujoče kiparske serije kritični odziv na sodobno informacijsko družbo, ki je izgubila stik z naravo. Njegove skulpture namreč poudarjajo ročno delo in temeljne lastnosti klasičnega kiparskega medija: plastičnost in materialnost kiparske gmote ter obvladovanje prostora v ožjem in širšem pomenu besede. Kavčičevi kamniti organizmi se oblikovno in vsebinsko navezujejo zlasti na dva lajt motiva, krog in spiralo. Krog predstavlja (v večini primerov) izhodišče formalne zasnove njegovih skulptur in zdi se, da označuje predvsem procese dinamičnega preobražanja naravnih oblik. Motiv spirale, ki zaznamuje v kontekstu univerzalne simbolike povezavo z neznanim, transcendentnim delom človekovega življenja, pa se v pričujočem ciklu pojavlja v različnih oblikovnih variacijah. Spiralne oblike pravzaprav učinkujejo kot nekakšne analogije arhetipskih simbolov, ki dajejo kiparskemu volumnu neko posebno dinamiko. Taktilnost kipov avtor dodatno stopnjuje s subtilno ročno ali strojno modelacijo površinske strukture, na kateri išče ravnovesje med surovo obdelanimi in poliranimi deli. Obdelavo kamna, ki zahteva od kiparja popolno koncentracijo, če ne celo zlitje z naravnim materialom, namreč pojmuje kot proces poglobljene samorefleksije, v katerem želi doseči stik tako s svojim notranjim jazom kot tudi s širšim makrokozmosom. Ob tem pa ni nezanemarljivo poudariti, da pri oblikovanju kipov ne sledi le svoji viziji, ampak tudi latentnemu življenju naravne materije, ki kiparju do določene mere sama »narekuje« obliko. Med večinoma poetičnimi, čutnimi organizmi zasledimo tudi nekaj kipov z jasno poudarjenim ironičnim tonom. Eden takih je ORG V (2005), kamnita skulptura v obliki satelitske antene, ki je seveda ravno tako kot ostali kipi izklesana v klasični kiparski maniri in predstavlja nekakšno zlitje naravne snovi in visoko razvite tehnologije. Prav nasprotno pa nas delo Oko in duh časa (2005), sestavljeno iz kamnitega kolesa in trikotnega podstavka – nekakšne primitivne različice današnje zavore –, vodi v davno preteklost, seveda takšno, kot si jo predstavljamo danes. Skulptura pa razkriva še eno pomembno značilnost njegovega ustvarjanja: kombiniranje diametralno nasprotnih si oblik (kot sta krog in trikotnik ali kvadrat), ki evocira na združevanje nasprotij v smislu iskanja ravnotežja med dvojicami nebo in zemlja, duh in materija,transcendenca in imanenca, katerim lahko dodamo tudi par narava in tehnologija,saj so navsezadnje tudi njegovi organizmi produkti ročnega dela in strojne obdelave. Prav črtna struktura, ki jo ustvarja stroj, namreč daje njegovim delom prepoznavni pečat. Omeniti je potrebno tudi premišljeno postavitev skulptur v galerijski prostor,ki ga kiparske instalacije zavzamejo v celoti. Učinek celovitosti (običajno) stopnjujejo nasutja drobnega naravnega materiala, ki ne deluje le kot vezivni element med posamičnimi kipi, ampak ustvarja tudi svojevrstno kontemplativno atmosfero,v kateri lahko gledalec zlahka dojame avtorjevo sporočilo: vračanje k primarnemu, prvinskemu, od koder je življenje izšlo. Kavčič nas torej s svojimi deli opozarja ne le na pomen naravnih zakonitosti in zgodovine, ki seveda predstavlja temelj človekovega tehnološkega in duhovnega razvoja, ampak tudi na protislovja v današnji kaotični in razosebljeni družbi. Gledalcu se kaže kot ustvarjalec, ki sledi družbenim, tehnološkim in kulturnim spremembam, a se hkrati zaveda, da globalizirani svet že dolgo ne deluje več kot skladna celota.

Nataša Kovšca


četrtek, 18.10.2012 ob19.00 do petek, 9.11.2012
Galerija ZDSLU, Komenskega 8, Ljubljana
Razstavljajo: Iskra Beličanska, Neva Bilač, Vesna Čadež, Andreja Čeligoj, Jurij Dobrila, Boštjan Kavčič, Marjeta Medved, Metka Pepelnak,
Jurij Pfeifer, Nataša Ribič, Mojca Sekulič Fo, Saba Skaberne, Katja Smerdu, Brina Torkar Križaj

S prvobitnimi kamnitimi skulpturami, Organizmi, Boštjana Kavčiča, se srečujemo že desetletje. Njegovi organizmi so tako rekoč avtorjeva pre-vpraševanja o rušenju tega, kar živimo, o izjemno intenzivnem izginevanju časa, ki ga avtor skuša rešiti  sebi v prid, tako da deluje v prastvar, v kamen, iz katerega vznikajo organizmi, kot opozorila, da se morda moramo vrniti na začetek vsega, da bi se lahko kasneje vrnili v prostor, izpraznjen vseh balastnih vsebin, v votel, na novo zgrajen prostor, k prvobitni energiji. "ORG XIII predstavlja prehod in je neomejen na spodaj in zgoraj. Je sonce, svetloba in tema, je naša galaksija..."
Saša Bučan

16. Slovenska kiparska razstava

Odprtje: 6. september 2012 ob 19. uri
Mestna hiša Ljubljana, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana (del razstave nad lokacijo Reber 13)
6. september 2012 – 27. oktober 2012

Razstavljajo:
3kolektiv (Maša Gala, Eva Kastelic, Katja Felle), Jiŕi Bezlaj, Rok Bogataj, Anže Gallus Petelin, Aleksandra Saška Gruden, Anže Jurkovšek, Meta Kastelic, Boštjan Kavčič, KOLEKTIVA (Vesna Bukovec, Lada Cerar, Metka Zupanič), Nina Koželj, Taja Lojk, Metoda Maj, Jernej Mali, Erik Mavrič, Loris Morosini, Boštjan Novak, Adrijan Praznik, Primož Pugelj, Kristina Rutar, Zoran Srdić Janežič, Nika Špan, Maruša Šuštar, Urška Toman in Dušan Turšič.

”Organizmi so popkovina sveta. So to in ono hkrati. Presegajo delitev na zgoraj in spodaj, na včeraj in jutri, na snovno in nesnovno. ORGanizem XIV prehaja iiz dvojnosti v višjo celoto.”

III. Repyartrium ...kunst to go... 
Mednarodna razstava skulptur, instalacij, slik in fotografij
Portorož Tunel Parenzana 24. – 26. avgust


V 550m dolgem tunelu bivše ozkotirne železniške proge Parenzana (Trst – Poreč), nekaj minut hoje oddaljen od Portoroža in Pirana.

Tapiwa Chapo, Tea Curk Sorta, Franjo Funkelj - Frenk, Aljoša Golubič, Rajko Hercegovac, Lea Jazbec, Jurij Ješovnik, Boštjan Kavčič, Vasja Kavčič, Vilma Kobilšek, Nivea Kofol, Damjan Komel, Tatjana Koropec, Robert Kosmač, Aleš Lenassi, Ivana Maksimović, Milan Marušić, Marijan Mirt, Gail Morris, Grega Nartnik, Miha Pečar, Gorazd Prinčič, Branko Raspet, Tadej Razingar, Tamara Rimele, Elisabeth Schwandter, Leonardo Spizek, Arijel Štrukelj, Sanja Tošić, Dean Verzel, Tomaž Zarifa, Marko Zelenko, Ana Žerjal, Nevija Žitko, Maša Gostinčar, Repy


Kreativni tabor SAJETA 2012
24.07.–29.07.12
Sotočje, Tolmin

Kiparska delavnica, ki bo letos posvečena 300. obletnici tolminskega punta 1713-2013, bo poleg nezamenljivega Duleta Gerlice, gostila tudi Boštjana Kavčiča in Vasjo Kavčiča.
Uradna otvoritev se bo zgodila na Mestnem trgu v sredo, 25. julija, s premierno predstavitvijo retrospektivnega filma ''Sajeta 1998-2011''. Sledila bo predstavitev »Generative Art« Bogdana Sobana, kjer bo avtor javno razkril lastne generativne programe, ki ustvarjajo slike, gledalci pa bodo priče nastajanju še nikoli videnih in nikdar več ponovljivih podob. Za konec bodo zapeli stari znanci Sajete - Tminski madrigalisti.

MUZEJ ROBOTOV
11.05.–03.06.12
A+A, Slovensko razstavišče, Benetke


otvoritev: petek, 11. maj 2012, ob 18.00

avtorice in avtorji: Stefan Doepner, Srečo Dragan, Luka Drinovec, Luka Frelih, Sanela Jahić, Boštjan Kavčič, Nika Oblak & Primož Novak, Borut Savski, Sašo Sedlaček, Maja Smrekar, son:DA, Zoran Srdić Janežič, Robertina Šebjanič, Igor Štromajer in Branko Zupan.

Razstava Muzej robotov se po uspešni predstavitvi v Mariboru v nekoliko manjšem obsegu spomladi seli v Benetke. Predstavljena bodo umetniška dela avtorjev in avtoric, ki se od druge polovice devetdesetih let 20. stoletja tematsko ukvarjajo z roboti. Pri tem izhajajo iz različnih umetniških praks in tradicij: od novomedijske, digitalne in kibernetične umetnosti do prostorskih instalacij, performansa in konceptualne umetnosti. Projekt zajema raziskovanje, produkcijo in razstavo robotov ter z njimi povezane kulturne vsebine. Roboti vključujejo softversko umetnost, intermedijske instalacije in performans.

Beseda 'robot' označuje stroj, ki ga nadzoruje računalnik in je programiran tako, da se premika ali opravlja določeno opravilo. Izraz, ki je danes v vsesplošni rabi, je prvič uporabil češki pisatelj Karel Čapek (po predlogu brata Josefa Čapka) v svoji drami R.U.R. (Rossumovi univerzalni roboti, 1920). V industriji se roboti uporabljajo za opravljanje ponavljajočih se opravil ali za prenašanje težkih tovorov. Drugi roboti so zasnovani bodisi za delo v človeku nevarnih položajih bodisi za raziskovanje vesolja in morskih globin. Nekateri roboti so opremljeni s senzorji na dotik ali video kamero in so lahko programirani za sprejemanje odločitev.

V slovenski umetnosti se roboti pojavljajo zadnjih dvajset let pri avtorjih, kot so Srečo Dragan, Dušan Bučar, Luka Drinovec, Borut Savski, Stefan Doepner, Boštjan Kavčič … Do sedaj je bilo izvedenih petnajst projektov, ki so se navezovali na robote (Sašo Sedlaček, Robertina Šebjanič, Luka Frelih, Maja Smrekar, Igor Štromajer, Nika Oblak & Primož Novak, Zoran Srdić Janežič, Branko Zupan, Sanela Jahić …) in so bili večinoma vključeni v mariborski festival MFRU (1995-2008). Ker na to temo še ni bilo zasnovane nobene celovite pregledne razstave, so nekateri starejši primerki že izgubljeni. Pričujoča razstava na podlagi predhodne raziskave in teoretične umestitve predstavlja prehod iz kinetične v kibernetično umetnost, odpira vprašanja o umeščanju robotov kot produktov novih medijev na umetnostna področja ter o povezavi znanosti in umetnosti. UGM in MKC Maribor poskušata s projektom Muzej robotov predstaviti enega od pristopov k temi fenomena robotike v sodobni slovenski umetnosti, kot tudi načina dokumentiranja in prezentiranja te umetnosti Razstava želi spodbuditi dialog med tehnično kulturo, njenim razvojem in umetniškim delom, hkrati pa ponuja razmislek o načinih muzealizacije takšne umetnosti.

avtor koncepta: Jože Slaček
kustosinja: Meta Kordiš
koprodukcija: MKC Maribor

www.aplusa.it

Izposojena dela iz zbirke UGM: Srečo Dragan, Telerobot Leonardo, 1997 (interaktivna prostorska instalacija), 2011, konceptualna tabla; Luka Drinovec, Hrošč in Svetilnik iz projekta Ples nevronov, 1999-2000, odzivna kibernetična instalacija; Boštjan Kavčič, Rombot 1.0 in Cubot 2.0, 2002, kinetični skulpturi; Zoran Srdić Janežič, Trash Robots (Make a photo), 2009-2011, prostorska instalacija; Igor Štromajer, Embot, 2011, ready-made.

http://www.youtube.com/watch?v=xQ3wGYjsbks&feature=plcp

KLESANJE V KAMEN
dvodnevna delavnica, Festival teden mladih 2012, 11.05 - 19.05, Kranj

Učimo se osnov klesanja v kamen, spoznavamo orodje, izberemo kamen ter izklešemo manjši uporaben predmet. (skledica, terilnik...)
Predznanje ni potrebno. Orodje je na voljo na delavnici. Kamniti izdelek udeleženci odnesejo domov.

KRICE KRACE, Tomšičeva 14, Kranj


Ulmske variacije – Iz zbirke KD Group d.d.

9. 5. – 31. 5. 2012
Center in Galerija P74, Trg Prekomorskih Brigad 1, 1000 Ljubljana
Odprtje: sreda, 9. 5. 2012 ob 20.00 uri

Umetniki: Jaakov Agam, Getulio Alviani, Max Bill, Georg Held, Boštjan Kavčič, Tommy Lydon, Jim Pattison, Ivan Picelj, Jakob Savinšek

Kustos razstave: Pavel Toplak


Ivan Picelj, Ulmske variacije, barvni sitotisk, 2006

Umetniške zbirke podjetij na Zahodu občutno vplivajo na trg umetnin. Nekaj jih je nastalo po letu 1945, večina pa po letu 1975. V velikih korporacijah so umetniške zbirke del poslovnega načrta in ustrezajo podobi podjetja. KD Group d.d. v svoji zbirki KD Artes združuje eklektičen nabor likovnih del (risb, grafik, slik, skulptur) klasične, moderne in postmoderne umetnosti. Pričujoča razstava, pripravil jo je gostujoči kustos Pavel Toplak, predstavlja to zbirko skozi izbor del, ki se osredotočajo na opartistično umetniško produkcijo in dediščino oparta.
KD Group d.d. je že v samem začetku pristopil k projektu “Nagrade skupine OHO” kot sponzor. Z vsakoletnim odkupom umetniškega dela dobitnika nagrade podpira mlado generacijo sodobnih vizualnih umetnikov.

V začetku 60. let 20. stoletja je v ljubljanski Mali galeriji prvič razstavil svoja likovna dela Getulio Alviani, tedaj na povabilo Zorana Kržišnika, ki je umetnika spoznal nekaj let prej v Italiji. Tako je bilo leta 1961 je v Ljubljani prvič možno neposredno videti likovno snovanje enega izmed avtorjev zavezanega “optičnemu konstruktivizmu”, kot nadaljevanju izvirne ideje bauhausovega izročila svetovljanskega Victorja Vasarelija. Jaakov Agam je izraelski umetnik, ki kot slikar in kipar išče izrazni izhod v kinetični umetnosti, kakor je poimenoval svojo vizijo optičnega stopnjevanja umetniškega prostora.
Max Bill je, kot najstarejši sodelujoči na pričujoči razstavi, edini pravi neposredni predstavnik dessauskega bauhausa. Med leti 1927 in 1929 se je šolal v razredih Wassilija Kandinskega, Paula Kleeja in Oskarja Schlemmerja, nato pa vrnil v Zürich in deloval kot arhitekt, oblikovalec, kipar, slikar in grafik.
Eden od ustanoviteljev in osrednjih predstavnikov skupine Exat 51 ter ustanovitelj zagrebških Novih tendenc (1961 – 1967) je Ivan Picelj . Picelj je leta 2006 sprejel povabilo ljubljanskega Mednarodnega grafičnega likovnega centra in v delavnici pri tiskarju Slavku Pavlinu natisnil kontemplativno grafično mapo z enostavnim naslovom: “Ulmske variacije”. Picelj je v svojem umetniškem delovanju razvil specifično varianto geometrijske abstrakcije, ki je vključevala primarne barve in reducionirane geometrijske elemente. Ustvarjal je tudi skulpturalna dela in dela v reliefu v lesu in kovini. Med drugim je organiziral prvo razstavo industrijskega oblikovanja v Zagrebu (1955) in pomagal pri oblikovanju Jugoslovanskega paviliona za nacionalne in mednarodne razstave. Trije mlajši avtorji: Tommy Lydon, Jim Pattison in Georg Held, so svoja likovna dela naredili v sklopu organiziranih likovnih kolonij v Piranu in Celju, pod pokroviteljstvom umetniškega projekta KELEIA, še v 90. letih preteklega stoletja. S svojimi likovno stilskimi izraznimi sredstvi odločno in pošteno dopolnjujejo in nadaljujejo smelo pot protagonistov evropske veje opartizma.
Ready made z imenom “Motorist” Jakoba Savinška in objekt “Organizem VIII”, delo mlajšega kiparja Boštjana Kavčiča, sta dva trodimenzionalna eksponata, te specifično “optično” naravnane predstavitve, ki zgolj nakazuje širok nabor likovnih del v zbirki KD Artes delniške družbe KD Group d.d.


Priznanja Očistimo Slovenijo 2012
Soški prodniki, 10x12x15cm

V četrtek, 5. aprila ob 18. uri, je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekala zaključna prireditev projekta Očistimo Slovenijo 2012.

Predvečer čistilne akcije OČISTIMO SLOVENIJO 2012:
Multimedijska predstavitev projekta EKOLA!
Petek 23. marca zjutraj ob 8:45 na OŠ Franceta Bevka Tolmin in ob 18h - Galerija SDK Tolmin
Projekcija in razstava print screen-ov ekološke animirane serije Ekola!
Ekola! - obsega serijo petindvajset 3-5 minutnih animiranih nanizank z ekološko vsebino.

Voditeljica: Ana Marija Mitič, scenarij: Tomaž Letnar, kamera: Rok Hervol, maska: Incognito Design, luč: Rajko Bizjak, postprodukcija zvoka: Rok Koritnik, Tom Lemajič, risba in animacija: Boštjan Kavčič, Dejan Babošek, Rok Hervol, Margareta Selena, Tomislav Gangl, montaža: Boštjan Kavčič, Tomislav Gangl, Režija: Marko Cafnik, Nosilec projekta: Zavod Moja soseska, Partnerji projekta: Ministrstvo za okolje in prostor, Iksiv, d.o.o., Delo Revije, d.d., Javni zavod RTV Slovenija, Produkcija Snaut v sodelovanju s: Kobe d.o.o, 2010/2011.
Ekola! je del projekta Varujmo okolje, ki je podprt s subvencijo Islandije, Liechtensteina in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma.

https://picasaweb.google.com/101685062596347474738/EKOLA?gsessionid=2EObOg4Q6eNgU9Zw1Jq8RA

ORG XI v Kamniški Bistrici

Ni daleč dno morja,
školjka na školjko je kamen.
Moja roka jo boža
in spet školjka postane.

Vračam jo Mamica Zemlja 
v nederja tvoja Kamniške Bistrice
plavam globoko
pra polž sem.

Glej drhtiš, 
raduješ se in plešeš
voda in zrak valovi,
mleko in med se cedi.

ORG XVI - Boginja plodnosti / Fertility Goddess

apnenec Lesno Brdo, 

45x90x100

cm, Ljubljana Dravlje




Comments