SKUPAJ DO SAMOSTOJNE DRŽAVE - ORG XXV
Spomenik ob petindvajsetletnici samostojne države Slovenije
kamen Lipica Rožasti, 400 x 300 x 200 cm, Novo mesto

JAVNA PLASTIKA

VODNJAK POKLON VODI

ORG LXIV - Izvir / pitnik, kraški kamen Lipica Rožasti, 100 x 140 x 120 cm, 2020 Črnomelj
ORG LXV - Ponor, kraški kamen Lipica Rožasti, 35 x 110 x 100 cm, 2020, Črnomelj

Vodnjak sestavljajo kamniti izvir / pitnik, korito in ponor.

Kompozicija treh elementov predstavlja življenje samo od rojstva (pitnik), zrele ustvarjalne dobe (korito) do našega konca (ponor).
Po drugi stani se elementi vodnjaka navezujejo na belokranjski kras z značilnimi izviri, žlebiči v kamninah in ponori.

Voda v vodnjaku odteka preko trga od zahoda proti vzhodu, kakor tudi belokranjske reke odtekajo v Črno morje.

Pitnik v tlorisu predstavlja sotočje rek Lahinje in Dobličice, ki je bilo od nekdaj poseljeno in danes predstavlja mestno jedro Črnomlja. Izvir, ki simbolizira Lahinjo je stalno tekoč. Drugi izvirje kot reka Dobličica zasnovan v pitnik, ki se ga aktivira s pomočjo pipe na dotik.

Korito ni realizirano po moji prvotni ideji iz kamna, ki je predvidelo, da bi imelo vdolbeno strugo v ritmu reke Lahinje, ki se v zavojih prebija skozi belokranjsko pokrajino.
Od realizirane idejne rešitve in izvedbe v betonu, ki ni moja, se distanciram, saj me v likovnem smislu ne prepriča. Poudariti moram, da je izvedba korita z lepljenimi prodniki tudi ekološko sporna, saj se na mikro nivoju delci lepila kot višek vode iz vodnjaka izločajo v reke. Izvedba korita tako kaže na duh časa naše dobe, ko kljub opozorilom in zavedanju, da z mikroplastiko nikakor ne smemo onasnaževati vodnih virov to nekateri projektanti še vedno počnejo.

Ponor v obliki polžka vodo vrača v podzemni svet, od kjer se ponovno pojavi na izviru.

Brez vode ni življenja in lahko bi dejali, da je voda življenje. Pričujoči vodnjak je v bistvu hvalnica življenju in čisti pitni vodi. Omogoča neposreden stik z vodnim elementom in spodbuja spoštljiv in odgovoren odnos do vodnih virov.Boštjan Kavčič

SKULPTURA ČRNE ČLOVEŠKE RIBICE

bron, belokrajnski kamen, 300 x 90 x 80 cm, 2019, Jelševnik


Bronasta skulptura črne človeške ribice v nadnaravni velikosti na večtonskem naravnem belokranjskem kamnu prostor, kjer je mogoče v živo videti pravo črno človeško ribico, bogati s svojo prezenco in simbolnim pomenom.
Po do sedaj znanih podatkih črna človeška ribica živi le v ožji okolici Črnomlja, na površini, manjši od 10 km2. Za razliko od bele človeške ribice ima predvsem zelo temno pigmentirano kožo in dokaj normalno razvite oči.Skulptura bronaste črne človeške ribice je v prostoru postavljena tako, kot da se je ribica priplazila iz izvira in na vhodu obiskovalcem kliče:Človek, kje imaš pamet?
Kako skrbiš za čisto pitno vodo?
Raje se pehaš za denarjem in cel svet rineš v pogubo!
Zbudi se človek!Boštjan Kavčič

SILE NA KLANCU

hrast, vrv, 2 x 4 x 1,5 m, 2018, VrhnikaFORMA V VRHNIKA 2018, Javna plastika ob 100-letnici smrti Ivana Cankarja

Skulptura Sile na Klancu se navezuje na Cankarjev roman Na klancu.
Klančino sestavljajo dve hrastovi bruni, ki se pod kotom 30 stopinj vzpenjata navkreber, dve bruni, ki se spuščata pod kotom 70 stopinj in vodoravno bruno, ki jih vse skupaj povezuje. Bruni pod kotom 30 stopinj imata vsaka svoj utor, v katerega sta vmeščeni kolesi, ki ju povezuje osovina. Osovina s kolesoma je na klanec pričvrščena z debelo vrvjo. Kolesi po obliki spominjata na prakolo, ki je bilo najdeno na Ljubljanskem barju, staro pa naj bi bilo več kot 5000 let. Skulptura je ožgana, črne barve in deluje kot arheološka najdba, brezčasno.

V simbolnem smislu sem želel ustvariti večni klanec. Sile so na Klancu delovale od nekdaj in vedno bodo. V človekovem življenju so se in se bodo vedno pojavljali vzponi in padci. Sto let po Cankarju smo še vedno na klancu. Opazovalci skulpture smo kot Francka, ki tečemo za vozom. Tečemo in padamo. Voz pa gre dalje.
Boštjan Kavčič

ORGanizem XLVII - Bela kača

Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva Portorož, 13.9. - 13. 10. 2017

kamen Kanfanar, 212 x 100 x 100 cm, Park Lucija, Lucija, odkrita: 13. 12. 2017
Neposreden kontakt skulpture s travnato površino zelenice sredi naselja (Lucija, ob kanalu Fazan) je za avtorja lahko spodbudna stimulacija, vendar tudi ta ni brez tveganja. Idilično okolje lahko učinek skulpture resno ogrozi ali pa ji doda nove optične vrednosti. V primerjavi s prizorišči dveh prostorsko jasno zamejenih prometnih otokov, kjer ni realnih možnosti neposrednega stika gledalca z umetninami, je predlog Boštjana Kavčiča že v osnutku kazal kolektivno funkcijo.
Za na novo urejeno površino z redko vegetacijo in minimalnimi akcenti parkovne scenografije - polkrožna sprehajalna steza in lesene klopi - je zasnoval talno plastiko organskih oblik, ki se spogleduje z arhetipskim podobotvorjem kolektivnega spomina ali mitologije iz tradicije različnih kultur. S svojo polnoplastično valovito formo, ta je posledica neke zemeljske naravne sile, vala v ekspanziji, avtor definira prispodobo občutkov: lahkotnost - piš vetra, valovanje morja, las v vetru ali poletno vzdušje. Skulptura je rezultat umetnikove želje, da se pokaže gibanje materije, da se navidezna trdnost kamna spremeni v živo, utripajočo energijo. Pri Kavčičevi talni skulpturi ne gre za radikalno prevrednotenje ambienta, temveč za vzpostavljanje kontemplativnega odnosa umetniškega dela s prostorom, iz katerega izstopa primarna izraznost večnega materiala, kamna. Vse v funkciji oplemenitenja zelenega vrta sredi anonimnega naselja, ki s časom lahko postane kultiviran locus amoenus.Majda Božeglav Japelj

JAVNA SKULPTURA ČRNE ČLOVEŠKE RIBICE

Spomenik ob tridesetletnici odkritja črne človeške ribice
belokranjski kamen Jelševnik, 270 x 130 x 100cm, Jelševnik, odkrit: 28.10. 2017
Črna človeška ribica je podvrsta človeške ribice, svetovno znanega endemita podzemeljskih voda Dinarskega krasa. Odkrita je bila približno 300 let za „belo“ podvrsto, leta 1986 v bližnjem izviru Dobličice, kasneje pa še v izviru Jelševnik. Zavarovana je z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst.
Namen postavitve skulpture črne človeške ribice je obeležiti 30-letnico njenega odkritja, poudariti njeno svetovno enkratnost in ogroženost ter s tem prispevati k večjemu spoštovanju njenega in našega naravnega okolja.
Obeležje sestavljata naravni belokranjski kamen in silhueta stilizirane črne človeške ribice iz železa v nadnaravni velikosti. Železo barvno sovpada z njeno kožo, ki je na kamnu kot svetlo sivi podlagi na daleč dobro vidno. Silhueta se vertikalno dviga od zemlje proti nebu, kar v simboličnem smislu povzdiguje njeno prezenco iz podzemeljskega, skritega, nezavednega v zemeljsko, odkrito in obče zavestno stanje njenega obstoja. Njena pojavnost je za očividca stalni klic in opomin njene ogroženosti.Boštjan Kavčič

SKUPAJ DO SAMOSTOJNE DRŽAVE - ORG XXV

Spomenik ob petindvajsetletnici samostojne države Slovenije
kamen Lipica Rožasti, 400 x 300 x 200 cm, Novo mesto, odkrit: 21.12. 2015


Skulptura je sestavljena iz dveh monolitnih kamnov. Vodoraven kamen v tlorisu predstavlja okljuk reke Krke, ob katerem se je skozi tisočletja oblikovalo staro mestno jedro Novega mesta. Navpičen kamen ponazarja pozitivnost, moč, napredek in zmago. Tvorijo ga tri organske vitice, ki se prepletajo in rastejo proti nebu. Vitice simbolično predstavljajo enotnost slovenskega naroda, ki je v ključnih trenutkih pred petindvajsetimi leti prinesla samostojno domovino.
Skulptura v sebi nosi estetike rasti, plodnosti, razvoja, uspeha, zmage, enotnosti, povezovanja, sodelovanja in se simbolno povezuje s slovenskim prostorom tako v ožjem smislu, lokalno s podstavkom kot okljuk reke Krke, kot v širšem smislu, z goro Triglav kot narodnim simbolom.Boštjan Kavčič

PLAMEN

Spomenik ob tristoletnici tolminskega kmečkega upora
lipa, 350 x 180 x 60 cm, Tolmin, 2013


Skulptura predstavlja plamen. Plamen kot simbol tolminskega kmečkega upora, kot ogenj preobrazbe, očiščenja in požiga zatiralcev.
Forma v sebi nosi bogato puntarsko simboliko. Zublji spominjajo na detajl dvignjenih vil – puntarsko orožje.
Skulpturo si lahko interpretiramo kot mlade poganjke, ki se svobodno dvigajo in razraščajo proti svetlobi sonca.
Tri vertikale so spomin na puntarsko prisego - dvignjenih treh prstov desnice.
Obeležje je narejeno iz lipe, ki že od nekdaj velja za simbol slovenstva.
Likovno kompozicijo tvorijo tri vijugajoče vertikale, ki se širijo proti nebu in v prostoru izražajo rast, strmljenje, pokončnost, svetlobo, optimizem… Boštjan Kavčič

SPOMENIK PADLIM BORCEM V OSAMOSVOJITVENI VOJNI
Sodelovanje pri postavitvi, izdelava podstavka, kamen Lipica Enotni, 120x62x52cm, Slovenj Gradec, 2013

JAGA BABA
Železo beton, 200 x 110 x 80 cm, 2009 - 2012
10. SAJETA - Mednarodni kreativni tabor, Tolmin, 28. 7 - 1. 8. 2009

ORG VI - Popek
kamen Repen, 60x150x150cm, Grosuplje, 2006


Osrednji motiv skulpture je podoba poznohalštatske živalske svinčene svastike štirih konjskih glav najdene na Magdalenski gori, ki ponazarja osnoven značaj nastanka in razvoja širšega Grosuplja. Od tranzitne baze konjskih vpreg v daljni preteklosti se je Grosuplje razvilo v mesto, ki se zaradi dobre lege in komunikacijskih poti še naprej pospešeno razvija.
Ciklično gibanje skulpture v smeri kroženja zemlje vnaša v mestno jedro enakomerno in neustavljivo gibanje kot idejo neprekinjenega in uravnovešenega razvoja mladega mesta. Štirje kraki vetrnice kot štirje konji predstavljajo trdnost, celostnost in ukročeno divjo moč narave konjev kot javno dobro v spominu kraja.
Kraki skulpture se vzpenjajo in padajo kot dolenjski hribčki in s tem v eni točki kažejo na širšo geografsko značilnost številnih manjših dolinic in kraških polj občine Grosuplje.
Občutki, ki sem jih dobil ob prvem obisku mesta Grosuplje, so bili, da ima kraj več mestnih jeder, od katerih nobeno ne prevladuje. Mesto je v preteklosti nastajalo brez prave vizije celotnega razvoja in danes, ko se kraj pospešeno razvija, obstaja nevarnost razraščanja glede na pragmatičen interes določenih skupin in to neglede na prijaznost urbanističnih rešitev glede na javni prostor ter občane.
Glede na vsebino skulpture, v kateri sem iskal duh kraja in njegove okolice menim, da skulptura spada na področje upravnega trikotnika zaradi:
-simbolov mesta, ki so vsebovani v skulpturi;
-skulptura vrača kraju arhetip odtujene svinčene svastike, ki jo hranijo na tujem;
-skulptura simbolno “kultivira” divjo naravo konjev v smislu medsebojnega kolektivnega sodelovanja in zavzemanja za skupne cilje, kar javnemu prostoru nudi dober zgled za delovanje in posledično uravnotežen razvoj kraja;
-horizontalnost in valovitost skulpture predstavlja značilnosti širše dolenjske pokrajine in s tem povezuje središče mesta z širšimi naravnimi značilnostmi okolice.
Boštjan Kavčič

ORG V - Satelitska antena
kamen Lipica Enotni, 70 x 90 x 90 cm, Postojna, 2005

ORG IV - Matjar
Lipica Fiorito, 180 x 70 x 70 cm, Sežana, 2004

ORG I - Poljub
kamen Kanfanar, 150 x 70 x 70 cm, Vrsar, Hrvaška, 2002